Po čakanju od samega začetka v letu 2007 se je končno zgodilo. V nedeljo 22.08.2010 smo se GKO-jevci s kolesi odpravili na najvišji slovenski cestni prelaz na Vršič. 8 pogumnežev se nas je zbralo in s kombiji smo se odpeljali proti Gozd Martuljku, kjer nas je pričakalo lepo sončno vreme in prelepi razgledi na okoliške vršace s Špikom na čelu. Začeli smo zgodaj ko še ni bilo prevroče. Toda po kolesarjenju po kolesarski poti do Kranjske Gore smo se dokaj hitro ogreli že na prvi klanec do jezera jasna od koder smo prvič lahko zagledali kam se sploh podajamo. Od mostu čez potok Velika Pišnica pa se je začelo zares. Vsak od nas je ubral njemu najprimernejši tempo in mahnili smo jo v klanec. Skupina 8-ih kolesarjev se je tako razbila na manjše skupinice, vsak pa se je trudil po svoje da le pride na vrh. Kolesarili smo po lepi gorski cesti s kar 24 serpentinami s prelepimi razgledi navzgor in nazaj v dolino. Po slabih 2 urah sopihanja in zdaj že dodobra ogretih mišicah so prvi izmed nas že prispeli na vrh 1611m visokega cestnega prelaza. Kmalu smo sledili še vsi ostali eden za drugim. Tako nas je vseh 8 GKO-jevcev uspešno prevozilo celoten vzpon na Vršič. Očitno smo med letom pridno trenirali saj ni bilo nobenih večjih problemov. Bravo! Za nagrado smo si lahko na vrhu privoščili ohlajeno pijačo v planinski koči in si privoščili počitek v lepem sončnem vremenu ob občudovanju pobočij Julijcev. Na vrhu prelaza smo si bili enotni da vzpon sploh ni tak bav bav kot se zdi...samo vztrajati je treba pa gre. Strinjali smo se da se bomo na Vršič še vrnili, padla pa je celo pobuda za vzpon na Mangartsko sedlo. Morda...nekoč :) Po klepetu pred planinsko kočo smo se na vrhu še vsi skupaj slikali z napisom in sledil je še spust nazaj v dolino. Le ta pa se je kaj kmalu prekinil, saj smo že po nekaj serpentinah menjali zračnico. Z medsebojno pomočjo smo hitro opravili zamenjavo in jo ucvrli naprej po klancu navzdol...in glej ga zlomka že je spustila druga. No tudi to smo uspešno zamenjali. Spet se je pokazalo da je vredno imeti rezervno zračnico vedno s seboj. Po vulkanizerskih opravilih pa smo se le lahko spustili do Jezera Jasna, kjer smo s kozorogom naredili še eno skupinsko slikco, nato pa smo se odpravili do kombijev v Gozd Martuljku. Mislim da smo se imeli na izletu lepo, pa po mnenjih sodeč tudi vzpon ni bil pretežek. Upam, da bomo šli kmalu spet tja ali pa vsaj na kakšno drugo turo, kjer se nam lahko pridružite še ostali.  Več o izletu si lahko pogledate v galeriji slik>> ali pa prek pod strani kolesarskega odseka >>. Načelnik: Igor Trdin

4. julija smo se blagovški planinci odpravili v Karavanke. Prijetno pot smo pričeli pri Valvazorjevemu domu, povzpeli smo se na Vajnež, pot nadaljevali po grebenu do Stola. Med potjo smo opazovali preproge rož. V mesecu juliju je narava najbolj radodarna z njimi, tako, da nam nudi veliko užitkov v opazovanju raznovrstnega planinskega cvetja. Najbolj sem bila vesela, ko sem našla mali alpski zvonček ter Zoisovo vijolico, ki sem ju prvič videla v naravi. Zoisova vijolica raste v Sloveniji le v Karavankah. To vijolico je okrog leta 1786 odkril Karel Zois. Avstrijski botanik Wulfen jo je leta 1790 opisal in poimenoval po njenemu najditelju, napisal pa je tudi, da je Zoisova vijolica »najlepši otrok naših gora«. Zanimivo je opazovati, kako malo potrebujejo rože za svojo rast, saj skoraj med samim kamenjem rastejo razni kamnokreči, lepnica, krešica, lepa madronščica in še mnogo drugih. Kljub nevihti, ki nas je ujela pri povratku v dolino, smo preživeli zelo lep dan. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Čeprav nam letos vreme ni najbolj naklonjeno za pohode v hribe, se vseeno najde kakšna urica lepega vremena za obisk gora. V začetku in proti koncu maja mi je uspelo izkoristiti lepo dopoldne za obisk Kamniškega vrha. To je najvišji vrh v grebenskem predgorju Kamniško- savinjskih Alp. Poleg zanimivih rožic, ki nas presenečajo v vsakem letnem času, so zanimivi za ogled Korošaški slapovi ter planina Osredek. V spomladanskem času so pašniki polni spomladanskega in Clusijevega svišča, malo višje pa lahko opazujemo avrikelj, ki ponavadi raste na težko dostopnih mestih. Proti koncu maja po zacvetijo pogačice, orlice, alpska mastnica. Mastnica spada med mesojede rastline. Nežna rastlina ima lepljive liste, ki so past za žuželke. Iz beljakovin žuželke mastnica pridobi dušik, ki ga primanjkuje v zemlji, kjer raste. Seveda poleg naštetih raste še veliko rož, ki bodo pritegnile našo pozornost, nekaj pa vam jih pošiljam na ogled. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

V nedeljo 23.05.2010 smo se GKO-jevci odpravili okrog Čemšeniške planine. Nekaj se nas je podalo že kar iz Blagovice, ostali pa so se nam pridružili v Šentgotardu tako da nas je bilo skupaj 8. V Šentgotardu je bil pogled na Čemšeniško dokaj skeptičen saj je celo planino objemal velik črn oblak in na samem štartu je tudi malo rosilo. Kaj kmalu je dež ponehal in pričelo je sijati toplo sonce. Tako smo imeli lep izlet po južni strani Čemšeniške planine z lepimi razgledi na Zasavsko dolino z vrhovi. V Jesenovem smo se ustavili na krajši počitek in pijačo pred vzponom na prelaz Vrhe. Ko smo se ravno posedli pred planinski dom za krajšo malico se je od vzhoda proti nam kar precej ulilo, tako da smo našo pavzo lahko malo podaljšali da je ploha minila. Sledil je najzanimivejši del izleta...seveda zopet v soncu...namreč adrenalinski spust po planinski pešpoti od Vrhov do vznožja Krvavice. Tokrat je bilo še posebej zanimivo saj je ploha namočila kolovoz...oglejte si v galeriji :). Od tam naprej je bil še dolg in hiter spust po makadamski cesti in vzpon na Presedlje vse top v soncu. Na vrhu vzpona pa zopet pooblačitev zato smo jo hitro mahnili proti Zaplanini toda kljub temu nas je pa tokrat dež le  prehitel in z nas opral blato s pešpoti... v Šentgotardu so nekatere pričakali avtomobili, ostali pa smo se še divje podali proti Blagovici. Kljub spremenljivemu vremenu smo imeli prekrasen izlet z vsemi možnimi pogoji in cestami tako da je bilo zanimivo. Več os izletu si lahko pogledate v galeriji slik>> Načelnik: Igor Trdin

Štiridnevno potepanje po otoku Krku je bilo nadvse prijetno. Dobra družba, lepo vreme, solidne storitve v hotelu. Kaj bi hoteli še več. Po zajtrku hoja po presenetljivi "kamniti" pokrajini, nato izlet na Goli otok, večerja, naslednji dan prečenje grebena, kopanje v bazenu. Samo najbolj hrabri so se namočili v morju. Zadnji dan pa malo manj hoje, pričakovanje dežja, na koncu pa je še sonce posvetilo. Z eno besedo super, oziroma kot sem že rekel "za ta denar je to to" Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik

V nedeljo 18.04.2010 smo se kolesarji z našega odseka odpravili na kolesarski izlet po slovenski obali. V Blagovici in okolici se nas je v deževnem vremenu zbralo 10 kolesarjev. Ne preveč dobre volje zaradi vremena smo se z dvema kombijema odpravili proti obali, saj je bila vremenska napoved za čez dan boljša. Z upanjem na boljše vreme smo prispeli do Žusterne, kjer je bilo še vedno mokro po cesti, vreme pa nekoliko oblačno. Zajahali smo naše konjičke na dveh kolesih in se odpravili proti Izoli. Tu so nas že pričakali prvi sončni žarki ter prekrasna zelena narava. Povzpeli smo se do Belvedera, se hitro spustili do Strunjana. Sledil je še vzpon na Beli Križ in kar zahteven spust do centra Pirana. Na tem spustu smo namreč prvič kolesarili po granitnih kockah. V Piranu smo si privoščili počitek in se posladkali z odličnim sladoledom. Spočiti smo dobre volje nadaljevali pot skozi mondeni Portorož do Lucije in naprej ob obali dokler nismo zavili na Parenzano (nekoč železniško progo trst-Poreč danes pa prelepo kolesarsko pot). Po njej smo kolesarili do meje z republiko Hrvaško, kjer smo naredili večji krog okrog okoliških sadovnjakov. Nazaj proti Žusterni smo se peljali po progi Parenzane skozi dva lepša tunela in po urejenih kolesarskih poteh. Po prevoženih 55 kilometrih in razboleli zadnji plati smo z veseljem v Žusterni zavili na slastno kosilo. Vsi smo se strinjali da se je še kako splačalo vztrajati saj smo imeli zares lep kolesarski izlet, ki sta si ga zamislila in vodila Anka in Matjaž. Več os izletu si lahko pogledate v galeriji slik>> Vodnikoma Anki in Matjažu še enkrat hvala lepa za idejo in vodenje. Pa upam da se vama utrne še kakšna podobna ideja za kolesarski izlet. Načelnik: Igor Trdin

V lepem sončnem nedeljskem jutru se nas je zbralo devet planincev, ki smo si želeli ogledati Bohor in najti zaščiteno rožico jarico, ki je značilna za te kraje. Odpeljali smo se do Jablance, na parkirišču pustili avtomobile in se podali na lepo krožno pot. Najprej smo prispeli do enega od štirih slapov, ki se imenuje Ubijavnik. Ob slapu smo se povzpeli po kratki, vendar zelo strmi poti na kolovoz. Sledila je prijetna hoja po gozdu do partizanske bolnice v Travnem lazu. Bolnica je delovala od februarja do aprila 1944, takrat pa je bila izdana in jo je okupator porušil. Pri hoji proti Velikemu Javorniku smo opazovali spomladansko cvetje. Gozd je bil prekrit s preprogo zvončkov, kronc, dvoliste morske čebulice, deveteroliste konopnice, votlega petelinčka, tevja, trobentic, škrlatnega teloha… Ob poti pa je ostro Vikijevo oko opazilo zgodje spomladansko gobo, ki se imenuje škrlatna čašica. Videli pa smo tudi rastišče navadne jarice. Vendar smo bili z ogledom vsaj teden dni prepozni, ker so že zaprle svoje lepe rumene cvetove, tako, da nismo videli niti ene, ki bi bila v polnem cvetenju. Jarica je do 15 cm visoka trajnica. Njena domovina je Balkan, vendar so jo v preteklosti ponesli po celi Evropi, saj je bila zanimiva kot rastlina za parke in vrtove. V naravnih rastiščih pa je izredno redka. V Sloveniji je znano samo to rastišče na območju Koprivnika in Javornika. Ker spada jarica v družino zlatičnic je strupena, povzroča želodčne težave. Drugo rastišče pa smo videli na Javorniku, ki je z 1024m najvišji vrh, vendar so tudi tu že odcvetele. Pot smo nadaljevali čez Koprivnik 982m do koče na Bohorju. Po malici pa nas je čakal se zadnji del poti do avtomobilov. Ob poti proti dolini pa smo videli še spomladanski grahor in po zelo zanimivo in tudi ne tako pogosto rožico- alpski vimček. Listi so podobni lipovim listom, grozdasto socvetje pa je sestavljeno iz drobnih cvetov, ki imajo temnordeče in rumene cvetne listke. To je bil lep aprilski izlet, saj smo začeli v soncu, potem se je pooblačilo in na poti od koče pa nas je spremljala ploha sodre, nato sneženje in na koncu malo dežja. Zanimive slike s pohoda najdete v naši foto galeriji >> Zapisala: Sonja Mlakar

Da bi se srečni in zdravi vrnili s hribov in v spomin na vse žrtve, ki so ostali v hribih naš župnik že nekaj let na velikonočni ponedeljek namenja mašo. Lepo vreme, znani in neznani obrazi, vsi pa po srcu ljubitelji vsega lepaga, kar pa v hribih gotovo ne manjka, smo se spomnili ponesrečenih v srcu pa smo si zaželeli, da bi jih bilo čim manj in da bi se še velikokrat srečali. Hvala župniku in vsem ki ste počastili ta dogodek. Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik

Po nekaj vikendih s slabšim vremenom smo le dočakali 1. kolesarski izlet v tem letu. V nedeljo 4.4.2010 smo se ob 13.00 odpravili iz Blagovice na Golčaj in tako ponovili naš prvi skupni izlet z novembra leta 2007. Izleta se je udeležilo 5 kolesarskih zanesenjakov. Za prvi izlet je bila strmina kar huda a smo jo vsi brez težav zmogli (265m višinske razlike in 4,1 kilometra). Do vrha smo si dodobra ogreli mišice zato smo se že veselili poti navzdol in hitrega spusta v dolino. Slike z vzpona na Golčaj si lahko ogledate v galeriji. Komaj že čakamo pot na morje-Parenzana, ki bo naslednji izlet zato že sedaj toplo vabljeni na primorsko 18.4.2010. Več o odseku si lahko preberete na pod strani kolesarskega odseka >> Načelnik: Igor Trdin

V času okoli Velike noči zacvetita pri nas dve redki, ogroženi in zaščiteni rastlini. To sta velikonočnica in močvirski tulipan ali kot se tudi imenuje močvirska logarica. Velikonočnica spada v družino zlatičnic in v rod kosmatincev. Od drugih kosmatincev se loči po tem, da ima le velikonočnica pokončen cvet. To je stepska roža, ki ima za svojo rast rada suhe travnike. Na svilnato dlakavih stebelcih raste čudovit plavo-vijoličen cvet. Pri nas se je ohranila le na rastišču pod Bočem, nekaj jo pa je tudi v okolico Ponikev. Ker je to zelo lepa in zanimiva cvetlica, je veliko zanimanja za njen ogled. Ker pa obiskovalci na rastiščih naredijo veliko škode, so naravovarstveniki rastišča ogradili in jih čuvajo, da se rastline ne pohodijo. V Sloveniji raste močvirski tulipan le na nekaj rastiščih na Ljubljanske barju, v Krakovskem gozdu ter v severovzhodni Sloveniji. Drugače pa raste tudi v zahodni Evropi in na Kavkazu. Vendar je njena rast ogrožena zaradi spreminjanja njenega življenjskega okolja, predvsem izsuševanja in gnojenja. Močvirski tulipan je zavarovana rastlinska vrsta, kot ogrožena vrsta pa je uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in semenk. Tulipan je izredno lepa rastlina, škrlatno-belo lisasti, vendar je zaradi vsebnosti alkaloidov, ki jih vsebuje, strupen. Kot za vse rože velja tudi za to, da je najlepša v naravi, ker je prav lepo pogledati travnik na barju, na katerem cveti vse polno teh tulipanov. Ohraniti jim moramo življenjski prostor, tako, da nas bodo vedno razveseljevali z svojo lepoto. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Svetovni dan voda je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila v Riu de Janeiru leta 1992. V EU so države članice dolžne ohranjati površinske in podzemne vode v dobrem stanju, vodne vire pa izkoriščati v taki meri, da je zagotovljena njihova naravna obnova. Zemlja se imenuje tudi modri planet, ker več kot 70% zemeljske površine pokrivajo vode. Od tega je 97% slane vode, zdrave pitne vode pa je samo 1% . Od vode je odvisen obstoj vsega življenja na zemlji, zato moramo z vodo ravnati skrbno in varčno. Kot zanimivost naj povem, da človek zdrži brez hrane skoraj en mesec dni, brez vode pa samo od 5-7 dni! Iz naših pip zaenkrat še priteče dobra pitna voda. To pa ni samoumevno marsikje po svetu, ogromno ljudi trpi zaradi pomanjkanja pitne vode. Zato moramo še toliko bolj paziti na naravo, na vodo, da se nam ne bo zgodilo to, da naša VODA ne bo več pitna! Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Slovenija spada z 58% poraščenostjo z gozdovi na tretje mesto med državami v Evropski uniji. Več gozdov imata le Finska in Švedska. Zaradi strnjenosti naših gozdov, so v njih našle svoj življenjski prostor in zatočišče tudi velike zveri, kot so volk, medved in ris, ki so drugje v Evropi na robu obstoja. Gozdovi so zbiralniki in zadrževalci pitne vode, čistilci zraka in tovarne kisika, ki nastaja v procesu fotosinteze. Slovenske gozdove poleg naravnih ujm – vetra, snega in žleda, ogrožajo tudi insekti, predvsem lubadar. V naših gozdovih prevladujejo listavci, ki jih je 54%, prevladujeta pa bukev in hrast. Ob dnevu gozdov se moramo spomniti na pomembnost tega ekosistema, zavedati se moramo, da ga čuvamo in ohranimo še za naslednje rodove. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Zadnji februarski dan se nas je 8 korajžnih planincev podalo v soju temne noči na Špilk. Pričakovali smo polno luno, vendar nam narava ni bila naklonjena. Kljub temu smo s svetilkami ob klepetu kar prehitro osvojili vrh. V močnem vetru nam je naš mali bivak nudil prijetno zavetje. Polni vtisov ob povratku smo ugotovili, da bi lahko podoben pohod še kdaj ponovili. Več o pohodu najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik, Vodniško-izletniški odsek

Otoplitev in zadnje deževje je povzročilo, da je na Ljubljanskem barju kar veliko vode in je prav zanimivo za pogledat. Mislim, da so najlepši razgledi na barje iz grička Sv. Ana, ki se dviga nad Podpečjo. Sveta Ana je visoka 484m, ki nudi razgled ne le na barje, temveč tudi na Alpe, ob lepem vremenu lahko uzremo tudi Triglav. Ljubljansko barje se razprostira na okoli 130 km2 površine med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico. Barje nudi svoj življenjski prostor in bivališče mnogim rastlinam in živalim, predvsem pticam, ki jih drugod po Sloveniji in celo po Evropi ne najdemo. Na barju je našlo svoje domovanje okoli sto vrst ptic, 80 vrst metuljev in okoli 50 vrst kačjih pastirjev. Zaradi občuvanja življenjskega prostora redkim in ogroženim vrstam in pomembnosti pri napajanju podtalnice- barje je kot vodni zbiralnik, spada to območje pod NATURO 2000. Od jeseni leta 2008 pa je barje razglašeno za Krajinski park Ljubljansko barje. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Na pustno nedeljo je bilo pri nas v Blagovici spet veselo. Planinsko društvo Blagovica je že 9 leto organiziralo pustno rajanje za maškare iz Krajevne skupnosti Blagovica. Od igrišča, kjer smo se zbrali, smo se sprehodili do dvorane kulturnega doma in se tako malo pokazali radovednim obrazom na oknih hiš. Nato pa smo veselo zaplesali in se igrali. Pustnih šem ni manjkalo, tako starih kot mladih in vsi smo se odlično zabavali. Kot se spodobi, smo se tudi poslovili od naše ljube dvorane, ki nam je dolgo služila, saj smo letos verjetno zadnjič plesali v njej. Naredili smo skupinsko fotografijo nato pa smo rajanje začinili še s sladkimi krofi in z majhnimi darilci za vse maškare. Poslovili smo se z nasmeškom na ustih, zadovoljni, da je še ena maškarada minila v prijetnem vzdušju in v upanju, da smo dovolj plesali in skakali, da smo odgnali zimo. Več z maškarade najdete v foto galeriji >> Zapisala: Maja Pustotnik, načelnica Kulturnega odseka

Tokrat smo se podali po delu Rokovnjaške poti iz Češnjic do Brda. V hladnem ampak prijetnem dnevu so slabe štiri ure minile kot bi mignil. Prijetna hoja, ravno prava temperatura, razgledi, sonce, sneg, mestoma ledena pot, vse to je prispevalo, da je za nami čudovit zimski dan, ki smo ga namenili rekreaciji točneje pohodništvu. Vodniki PD Blagovica so poskrbeli za vodenje, PGD Blagovica in naš informator Ilija pa za prevoz do naših vozil, pohodniki pa za dobro vzdušje. Vsem skupaj hvala in se vidimo naslednjič.   Več o pohodu najdete v foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik, Vodniško-izletniški odsek

V A B I L O Vabimo vas na planinski pohod po Rokovnjaški planinski poti (2. etapa), ki bo v nedeljo 07.02.2010. Zbor je ob 10:00 uri pred planinskim kozolčkom v Blagovici. Od snežnih razmer je odvisno kateri del poti bomo prehodili, v vsakem primeru pa nas čaka okoli 3 - 4 ure lahke hoje. Oblecite se vremenu primerno, hrana in pijača je iz nahrbtnika, priporočamo pohodne palice. V primeru zelo slabega vremena pohod odpade oziroma se preloži. Kdor še nima dnevnika Rokovnjaške planinske poti, ga bo lahko nabavil pred startom po redni ceni 2,50 € pri vodniku. Pohod vodi Peter Urankar, dodatne informacije so na voljo na tel. 041/253-472. Vodniško-izletniški odsek

Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsam podpisana konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, t.i. Ramsarska konvencija, ki deluje v okviru UNESCA. Leta 1996 pa so 2. februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo pozornost mokriščem. Mokrišče ali močvirje je ekosistem visoke naravovarstvene vrednosti. Zelo je pomemben življenski prostor za redko in ogroženo rastlinstvo in živalstvo, so vir pitne vode, obramba pred poplavami… Ljudje ne cenijo dovolj mokrišč, ali pa niso seznanjeni z pomembnostjo tega ekosistema, zato je zelo ogroženo zaradi nepremišljenih posegov v ta področja. Mokrišča izsušujejo predvsem zaradi kmetijskih izrab, gradenj obrtnih con. V naši neposredni bližini imamo območje mokrišč, ki spadajo pod NATURO 2000. To so območja Blata, Mlake, Češeniške in Prevojske gmajne. V območje NATURE 2000 spada to mokrišče zaradi evropsko pomembne, ogrožene rastline KRANJSKE SITE. Z izsušitvijo in zasipavanjem močvirij, bi uničili rastišče te zelo redke in ogrožene rastline. Ni pa kranjska sita edina ogrožena rastlina. Več >> Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Vabimo vas na redni letni občni zbor Planinskega društva Blagovica, ki bo v soboto 30.01.2010 ob 19:00 uri v podružnični šoli v Blagovici. Predlagan je naslednji dnevni red: Pozdrav Izvolitev organov občnega zbora Poročila za leto 2009 Razprava na poročila Razrešitev predsednika in članov UO Volitve predsednika in člane UO Plan v letu 2010 Razno V upanju, da se na občnem zboru srečamo, vas planinsko pozdravljamo Upravni odbor PD Blagovica

Zelo hladno nedeljsko jutro nas je v pravi zimski idili pospremilo na že 17. zimski pohod. Ogrevanje v strmino proti Golčaju nas je premalo ogrelo, da bi se tam dolgo zadržali. Na Dolinah se je topel čaj še kako prilegel in že smo hiteli do naslednjega, na Kekcu. Po sedmih urah hoje so nam ostali prijetni spomini na prehojeno pot in želja, da bi bili vsi pohodi takšni - ZIMSKI.   Več o pohodu najdete v foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

V A B I L O Vodniško-izletniški odsek PD Blagovica vas vabi na 17. tradicionalni Zimski pohod Golčaj - Špilk, ki bo v nedeljo 24.01.2010 ob 7:30 uri iz Blagovice. Pohod traja 6 - 7 ur in je kondicijsko zahteven. Obleka naj bo vremenu primerna, priporočajo se pohodniške palice. Hrana je iz nahrbtnika. Cena pohoda je 3,00 €, v ceno sta všteta dva čaja. Pohod je v vsakem vremenu. Pohod vodi vodniško-izletniški odsek.

Kulturni odsek PD Blagovica je v soboto 19. decembra 2009, ob 19:00 uri pripravil nepozaben koncert "Zapojmo skupaj" v dvorani POŠ Blagovica. Obiskovalci so napolnili dvorano do zadnjega sedeža. Na koncertu je nastopilo 7 pevskih zborov in družin, ki rade skupaj pojejo, iz Blagoviškega konca. Zahvala za sijajno organizacijo gre v prvi vrsti načelnici kulturnega odseka Maji Pustotnik, ki je imel idejo o skupnem petju zborov in družin iz naše okolice, zamislila pa si je tudi scenarij za koncert. Velika zahvala gre tudi vsem pevskim zborom in družinam, ki so nastopile, vsem ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi koncerta ter seveda množičnemu občinstvu. Nekaj slik s koncerta pa najdete v naši foto galeriji >> Zapisal: Ilija Medič

Ne vrednoti svojega življenja le po uspehih in neuspehih na svoji poti … Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot. Uživaj v cvetlicah, prepusti se sončnim zahodom, smehu majhnih otrok, dežju in ptičjemu petju. Vse to vsrkaj vase. Ni poti do sreče, sreča je pot. (Pam Brown) Spoštovani planinski prijatelji! Želim vam mirno in lepo praznovanje božičnih praznikov, v letu, ki trka na naše duri, pa obilo zdravja, sreče in lepih doživetij v naravi ter varen korak v gorah. Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Leto 2002 je bilo razglašeno za Mednarodno leto gora. Isto leto je Generalna skupščina OZN razglasila 11. december za Mednarodni dan gora. Vsako leto naj bi se na mednarodni ravni v okviru dejavnosti Mednarodnega dneva gora obravnavala izbrana tema. Leto 2009 pa nima posebnega okoljskega predznaka, Generalna skupščina OZN je to leto razglasila za Leto astronomije. Potrebno je, da se vsi zavedamo pomena gora. Gore so območja, ki nudijo domovanje številnim vrstam živali in rastlin. Mnoge med njimi so redke in ogrožene. Zato jim moramo omogočiti obstoj in nadaljnji razvoj z ohranitvijo njihovega življenjskega okolja. Poleg tega imajo gore pomembno vlogo pri oblikovanju podnebja in padavinskega režima na našem planetu. Sneg v gorah in ledeniki so pomembna zaloga vode- toda, le ti izginjajo, kar je očiten pokazatelj sprememb podnebja. V Sloveniji se z varovanje okolja, narave in kulturne dediščine že vrsto let ukvarja Planinska zveza Slovenije in Komisija za varstvo gorske narave. Članke odseka varstva narave PD Blagovica si lahko preberete na naši strani varstva narave >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Ko na travnikih vidimo nežno vijolično cvetoči jesenski podlesek, vemo, da se je poletje dokončno poslovilo in da je nastopila jesen. Podlesek je opazen tudi zato, ker je ena zadnjih rastlin, ki se je odločila zacveteti v tem jesenskem času. Je podoben spomladanskemu žafranu, zato nekateri zmotno mislijo, da gre to za eno in isto rastlino. Spomladanski žafran spada v skupino irisovk, prašniki se uporabljajo za začimbe in barvila. Jesenski podlesek pa spada med lilijevke in je strupen zaradi strupenega alkaloida kolhicina. Ob pravilni uporabi pa je lahko podlesek tudi zdravilen, saj so ga že v srednjem veku uporabljali za lajšanje bolečin. Zdravilna so semena. Jesenski podlesek pa je značilen še po tem, da cveti jeseni, spomladi pa zrastejo listi in plodovi. Zato so že stari Rimljani rekli podlesku »sin pred očetom«. Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Da bodo informacije o delovanju našega društva čim bolj aktualne in raznovrstne, smo se odločili, da dodamo naši internet strani še spletni blog, ki ga najdete v meniju pod zavihkom "ostalo" ali pa direktno na internet strani: http://planinskodrustvo-blagovica.blogspot.com         Zapisal: Ilija Medič

V nedeljo 25.10.09 smo se v meglenem jutru zbrali pri planinskem kozolčku planinci, ki smo se odločili za pohod po grebenu Smrekovec- Komen. Z lastnim prevozom smo se odpeljali proti Štajerski, sončku naproti. Mimo Mozirja, Ljubnega ob Savinji smo se pripeljali do doma na Smrekovcu. Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. Včasih je bil aktiven vulkan Smrekovec, zato najdemo tu kamnine, ki so produkt lave in pepela. Značilni kamnini sta andezit in andezitni tuf. Zaradi neapnenčaste, kisle podlage tu uspevajo rastline, ki jih drugje v Kamniško-Savinjskih Alpah ne najdemo. Rastlinstvo je najbolj bujno spomladi in v začetku poletja. Tu najdemo kar 358 vrst rastlin, med njimi je 26 ogroženih vrst. Najbolj značilne so: alpska zvončnica, potočna sretena, brkata zvončnica, kochov svišč, beli kosmatinec, kuštravi in najmanjši jeglič ter različne praproti. Zaradi kisle podlage tu bogato uspevata borovnica in brusnica. Na severnem pobočju Smrekovca raste tudi nekaj primerkov dreves cemprina, to je tako imenovani švicarski bor, ki spada v skupino belih borov. Cemprin raste predvsem v Alpah južne Francije, Švice, Avstrije, pri nas pa je zelo redek. Ko hodimo po večinoma smrekovem gozdu, opazimo še eno značilnost tega pogorja-to so posebno velika mravljišča. Smrekovško pogorje je uvrščeno v Naturo 2000, zaradi štirinajst evropsko pomembnih vrst ptic, kot so: mali skovik, divji petelin, koconogi čuk, gozdni jereb, ruševec, planinski orel. Vse te ptice so zelo občutljive na hrup, zato je na tem območju velik problem, kako preprečiti vožnje z motornimi štirikolesniki in pozimi z motornimi sanmi. Včasih je bil Smrekovec znan tudi po oglarjenju. Čeprav se v tem času narava že odpravlja k počitku in nismo videli veliko rožic, smo uživali v lepem in toplem jesenskem pohodu. Za ogled zanimivega rastlinstva smrekovškega pogorja, pa bi lahko v bodočnosti ta izlet ponovili v zgodnjem poletnem času Več o pohodu najdete v foto galeriji >> (Foto: Tomaž Alič in Sonja Mlakar) Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Po končanem tečaju za varuhe gorske narave imamo slušatelji še nalogo, da naredimo seminarsko nalogo. Vsebovala naj bi temo, ki je povezana z matičnim planinskim društvom. Kot članica PD Blagovica sem za nalogo opisala našo Rokovnjaško planinsko pot. Pot smo svečano odprli 1998 leta, na peto obletnico društva. Rokovnjaška pot je dolga 58 km, ima 13 kontrolnih točk, kjer so vpisne knjige in žigi. Pri PD Blagovica lahko dobimo Dnevnik Rokovnjaške poti, kamor vtisnemo žige. Vsak pohodnik, ki prehodi celotno pot, dobi spominsko značko. Pot časovno ni omejena. Večinoma poteka po mejah občine Lukovica, kamor spada tudi Blagovica. Pot se imenuje po Rokovnjačih, to so bili dezerterji iz vojaških služb in vojaški begunci. Pojavili so se v 18. stoletju. Rokovnjaštvo je neke vrste razbojništvo, saj niso imeli drugega vira preživljanja, kot ropanje in kraje pri okoliških kmetijah. Skrivali in gibali so se po hribih Črnega grabna. Več zanimivosti pa si lahko preberete v seminarski nalogi: Rokovnjaška pot (pdf, 3,79 MB) >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar   klikni na sliko za datoteko >>

V nedeljo 4. oktobra smo se spet odzvali vabilu ŠD Krašnja ter se udeležili že 16. pohoda za krof. Obenem je bil organiziran tudi že 24. tek za krof, katerega se je udeležilo tudi nekaj članov našega društva. Zbrali smo se zjutraj ob 9:00 uri pred gasilskim domom v Krašnji, od koder smo se odpravili na dobrih 10 km oz. nekje dobre 2 ure in pol dolgo pot. Na koncu pa nas je kot vedno čakal krof in topel čaj. Kako je bilo na pohodu za krof si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Vodniško izletniški odsek

V nedeljo 20.9.2009 je potekal 4 letošnji kolesarski izlet. V Blagovici smo startali ob 11-ih s šestimi kolesarji. Že v Zgornjih Lokah sta se nam pridružila še dva. V oblačnem in rahlo hladnem vremenu smo kolesarili po glavni cesti do Spodnjih Lok, od tam pa smo jo mahnili po strmih klancih proti Limbarski Gori. Klanci so nam dodobra ogreli mišice, zato smo si vmes privoščili kakšno pavzico za oddih in da smo lahko malo poklepetali. Čas je hitro minil in v dobri uri smo bili že na Limbarski Gori. Za nameček nam je na vrhu posvetilo še toplo sonce, ki nas je ob toplem čaju ogrelo za adrenalinski spust v dolino. Več o vzponu najdete v foto galeriji >>  (GKO PD Blagovica) Zahvalil bi se vsem kolesarjem za udeležbo na 4. letošnjem izletu. Načelnik: Igor Trdin

Naš vodnik Marjan Cerar, ki že nekaj zadnjih let pripravlja izlet v neznano skupaj s svojo ženo Mojco Cerar, nam je najprej na avtobusu dal nekaj namigov za ugotavljanje kam nas letos vodi izlet v neznano. Pravilno so ugotovili tisti, ki vedo kje so požigali čarovnice, odgovor je seveda grmada. Pa ne grmada iz suhih veja ampak Grmada nad Velenjem. Torej pot nas je vodila najprej na Grmado in nato še v rudarsko Velenje, kjer smo si ogledali zelo zanimiv muzej premogovništva. Kako je bilo na našem izletu pa si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Vodniško izletniški odsek

Na tretjem kolesarskem izletu letos, ki je potekal v nedeljo 6.9.2009 iz Blagovice do Jezerskega se nas je zbralo 14 kolesarjev. V Blagovici nas je štartalo 9 kolesarjev ob 8.40 v sončnem vremenu. Vozili smo po glavni cesti skozi Črni Graben do Doba, kjer se nam je pridružila ena članica. Kmalu smo v Radomljah zavili na jutranjo kavico. Tam sta se nam pridružila še dva kolesarja s katerima smo odrinili mimo Kamnika do Križa, kjer se nam je pridružila še ena članica. Naš član Tomaž nam je nato pokazal prelepo pot skozi Komendsko Dobravo in kaj kmalu smo prišli blizu Cerkelj, kjer se nam je pridružil še njegov kolega. Skupaj smo se skozi Olševek odpravili do Predvora in kilometer za njim napravili pavzo pred vzponom proti Jezerskemu. Ob lepi reki Kokri smo si malce odpočili in napolnili želodčke z dobrotami iz nahrbtnika. Izlet smo nadaljevali po lepo speljani cestici ob reki Kokri, pot pa se je začela vse bolj vzpenjati. Vmes smo srečevali številne kolesarje in si ogledovali tamkajšnje prelepe razglede. Klane cje postajal vse hujši zato smo bili veseli ko smo zagledali napis na cestni tabli Zgornje Jezersko! Še kak kilometer ali dva nas je ločil od našega cilja...a nas je tudi tam nekaj presenetilo...treba je bilo prekolesariti še en dodatni kilometer zaradi obvoza do gostišča pri Planšarskem jezeru. Tam pa nas je pričakalo sonce in zadišalo je po okusnem nedeljskem kosilu, kar so kmalu lahko občutile tudi naše brbončice. Po dobrem vzdušju in napolnjenih želodčkih smo naredili še skupinsko sliko za arhiv in se strinjali da smo kljub kakšni boleči mišici preživeli lep kolesarski dan. Več o izletu najdete v foto galeriji >> Na koncu bi se zahvalil Bojanu za pomoč pri organizaciji izleta in za prevoz koles nazaj v Blagovico, Markotu iz PGD Blagovica za prevoz kolesarjev iz Jezerskega v Blagovico ter Tomažu za vodenje izleta po lepih poteh tik pod pobočji Kamniških alp. Hkrati pa tudi zahvala vsem udeležencem na izletu za lepo vedenje na cesti. Upam da ni bilo prenaporno in da se kmalu vidimo na naslednjem izletu. Načelnik: Igor Trdin

Tretji letošnji kolesarski izlet bo potekal v nedeljo 6.9.2009 od Blagovice do Jezerskega. Štratali bomo ob 8.30 pred planinskim kozolčkom v Blagovici. Pot nas bo vodila po glavni cesti do Domžal, kjer bomo zavili mimo Mengša in Komende do Cerkelj na Gorenjskem. Naprej se bomo peljali do Preddvora od tam pa po dolini reke Kokre do Planšarskega jezera nad Zgornjim Jezerskim. Na cilju je predvideno skupno kosilo v gostilni pri jezeru, ki bo stalo 10-15€ odvisno od želja posameznikov. Organiziran je prevoz koles in kolesarjev nazaj do Blagovice s kombiji. Kdor želi se nam lahko pridruži tudi med potjo, če mu to bolj ustreza, kljub temu pa prosimo da nam to sporočite na spodnjo številko. Pot je dolga 65 kilometrov in je srednje zahtevna, saj se od Preddvora do cilja dvignemo za 400m. V celoti pa pot poteka po asfaltirani cesti. Trasa in profil poti sta prikazana na sliki desno. Zaradi organizacije prevoza in rezervacije prostih mest v gostilni pri jezeru so potrebne predhodne prijave na tel. 041/959 893 (Igor) do četrtka 3.9.2009. Tako kot na dosedanjih izletih tudi tokrat upoštevamo vsa navodila za varno vožnjo na naših izletih, napisana tudi na tej spletni strani. Upam da se vidimo v nedeljo v čim večjem številu in v lepem vremenu. Lep pozdrav. Klikni na zemljevid za povečavo     »Se vidimo na kolesih«   Načelnik: Igor Trdin

Letošnji občinski praznik občine Lukovica, smo 28. avgusta otvorili planinci PD Blagovica s tekom na Špilk, ki je najvišji vrh naše občine. Prijavilo se je pet tekačev v vseh starostnih skupinah. Start je bil s Trojan ob 17:00 uri. Na vrh Špilka je najhitrejši tekač, Igor Trdin, pritekel v nekaj več kot 50 minutah. Njemu so sledili še vsi ostali tekmovalci. Čestitke vsem tekačem za neizmeren pogum in voljo. Prihodnje leto se spet srečamo na vrhu Špilka, upamo da še v večjem številu. Več s teka si lahko ogledate v foto galeriji >> Organizator teka: PD Blagovica   Več o letošnjem občinskem prazniku občine Lukovica, si lahko preberete tukaj.

23.08.2009 sva se z načelnikom naših kolesarjev ob 10:00 uri pognala Mangartskemu sedlu naproti. Velika množica tekmovalcev je zagrizla v strmino. Pot je dolga 17,5 km, prevoziti pa je treba tudi 1542 višinskih metrov. dan za vzpon je bil kot naročen, tako da pritiskanje pedal v 9,6 % povprečne strmine ni bil prevroč. Serpentine so ostajale za nama, višino sva pridno pridobivala in v 2 urah napora prevozila ciljno črto. Kljub mrazu na sedlu je bilo zadovoljstvo popolno, saj prevoziti Mangart pomeni prevoziti kraljevo etapo naših gorskih vzponov. Poglejte si fotografije s kolesarskega vzpona na Mangart. Zapisal: Bojan Pustotnik

V A B I L O Kdaj: v petek, 28.08.2009 Zbor: ob 16:30 uri pred planinskim kozolčkom v Blagovici Trasa: Trojane – Špilk, 8 km, višinska razlika 350 m, proga poteka po makadamski cesti, zadnji del pa je po planinski stezi Kategorije: moški do 25 let (od leta 1983), moški od 25 do 50 let (rojeni od 1958), moški nad 50 let ter posebej ženske Kolajne: V vsaki skupini prvi trije prejmejo medalje, skupni zmagovalec  v moški in ženski konkurenci pa še pokal Štartnina: štartnine ni Navodila: Za tekmovalce so preskrbljeni napitki ob progi in prevoz na start. Vsak teče na lastno odgovornost. V primeru dežja se tek prestavi za nedoločen čas. Ostala morebitna navodila bodo dana pred tekom. Organizator: PD Blagovica » S e   v i d i m o   n a   Š p i l k u «

Za naš drugi kolesarski izlet, ki je potekal 19.8.2009,se nas je zbralo 12 kolesarjev. Štartali smo ob 17.00  v Mengšu. Naša kolesarska pot je peljala iz Mengša mimo Kosez, Šinkovega turna, Sela, Šmartna pod Šmarno goro,Tacna, Smlednika, Vodic, Bukovce, Utika in nazaj v Mengeš. Prevozili smo 39 km v dobrih dveh urah. Zahvala vsem udeležencem za udeležbo, kljub vročem popoldnevu in nasvidenje na tretjem kolesarskem izletu. Z lepimi pozdravi: vodnica Tatjana.   Tudi v svojem imenu bi se zahvalil vsem kolesarjem za udeležbo na izletu, prav tako pa gre zahvala Tatjani za zamisel in organizacijo izleta pa tudi postrežbe na koncu ne smem pozabiti. Upam da bo 3. izlet letos čim prej in da se zopet vidimo v takem številu kot na drugem. Več o izletu si lahko pogledate v  foto galeriji >> Načelnik: Igor Trdin

Z mladino smo se tokrat potepali po Kriških podih. Iz Vrat preko Sovatne nas je kaj hitro pozdravilo sonce in vročina. Strmina, vročina, sneg v kotanjah, krasni razgledi in že smo bili na sedlu. Sledil je spust do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Nekateri so pospali, nekateri osvojili vrh Pihavca, pri večerji pa smo se zopet zbrali, si pripravili ležišča in šli spat. Skupna ležišča so zelo zanimiva, le kratke noči so v planinskih sobah. Lepo jutro, še lepši dan mi pa že strumno korakamo Bavškemu gamsovcu naproti. Malo plezanja po zavarovani poti, nato pa dolg spust v dolino Vrat. Analiza ture je bila pri "Mišotu" v Lukovici, kjer smo ugotovili, da se naslednje leto zopet srečamo. Pohod so vodili Joži, Peter in jaz, pardon Bojan. Več o potepanju si lahko pogledate v naš novi foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Dan je obetal samo najlepše. Hladno jutro, na nebu brez oblačka. Kolona je zbrana, da krene proti Komni oziroma koči pod Bogatinom. Označene serpentine ti že takoj na začetku povedo, da jih bo veliko, vendar korak za korakom, meter za metom in že se je skozi veje pokazal dom na Komni. Ko smo prišli iz gozda je že zadišalo po kavici v domu. Malica, par besed in že smo bili zopet v koloni proti Vratcom. Tu so nekateri obstali, se polegli v travo med planike, drugi so se podali do Bogatina, tretji, tisti najbolj hrabri pa še do Mahavščka. Na povratku nas je zopet prijazno sprejel dom pod Bogatinom, čakale pa so nas še tiste dolge serpentine. Vleklo se je kot bi jih kdo pred nami risal. Saj ni bilo tako hudo, vsi smo prišli na cilj, v dolino, si zaželeli srečno vožnjo v upanju, da bo kmalu nov pohod.   Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Šele zadnjih 100 in nekaj let človek uporablja čevlje. Pa jih res nujno potrebuje ? Kako pa so hodili včasih, ko jih ni bilo ? Vprašanj je morje, dejstvo pa je, da od kar imamo čevlje imamo žulje, otiščance, kurja očesa ..., je bilo v času ko čevljev ni bilo za vse isto ? Planinci smo sklenili, da poizkusimo hojo brez čevljev. Naša pot je bila kar lepa, malo trave, gozdna steza, malo korenin, malo kamenja, pa ne predolga. Mladi, stari, po srcu mladi, vsi smo sezuli čevlje, no skoraj, in se bosi podali iz Senožet do našega bivaka na Špilku. Na začetku je malo pikalo, malo bolelo, nato pa smo se kar navadili in jo strumno ubrali do bivaka. Še več, tudi vračali smo se bosi, le zemlja je bila mrzla. Na koncu smo ugotovili, da je hoja po planinskih poteh najboljša v planinskih čevljih a se bomo kljub temu še kdaj odpravili bosi na kak manjši hrib, ki bosi nogi to dopušča. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Dan Kamniških planin - želje so bile, da bi se iz Špilka v štirih dneh peš pridružili proslavi na Kokrškem sedlu, vendar proti naravi se pač ne da. Za nedeljo sva ostala samo dva, ki sva se navsezgodaj podala v strmino proti koči in naprej proti najvišjemu vrhu Kamniško-Savinjskih Alp, proti Grintovcu 2558 m. V res krasnem, za hojo idealnem vremenu sva dokaj hitro dosegla zaželeni vrh, nato pa se vrnila do sedla na prireditev. Lepa slovesnost, ki Kamniškemu MDO-ju in društvu daje čast in spoštovanje, le planincev je vse manj, ki so pripravljeni priti na takšno prireditev, čeprav se jo lahko združi z kakšnim odmevnim vrhom. Kakor koli že, lep dan se je vtisnil v malih možganih v spomin, naslednje leto pa zopet Kamniško sedlo itd. ... Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Tokrat "samo" tridnevno potepanje po nam zelo znanem Krku. Vsako jutro start praktično z morja, nato pa v višine. Ne takšne kot smo jih vajeni pri nas, pač pa višine, ki so okoli letoviškega mesta Baška na Krku. Osvojili smo Škuljice 2 m, tu je treba povedati, da smo bili med tem še na Bagu, ki meri kar 181 m, nato je bil naš cilj plato meseca in vrh Hlam, ki pa že meri 461 m nad morjem, zadnji dan pa smo bili najviše 10 m nad morjem, saj smo ob obali iskali skrite zalivčke oziroma šli smo do Uvale Vržice. Prijetno sonce, morska klima, kopanje v morju, ki je imelo že 21 stopinj, vse to je prispevalo k zelo prijetnemu razpoloženju in druženju. Z mislijo, da naslednje leto treking ne sme manjkati, smo se zadovoljni, polni vtisov vrnili domov. Tokrat smo se za vas trudili: Joži, Petra, Igor in moja malenkost, seveda pa hvala vsem, ki ste bili z nami. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Pod vodstvom Mirota in Anice Podbelšek smo se tokrat podali na Golte, točneje na Boskovec. Zima je še malo opletala z repom, kar pa nas ni motilo, saj so nas premamile čudovite pomladanske rože in svež zrak. Višino smo pridno nabirali, ko pa smo na povratku pristali v topli koči na Golteh se ni nobenemu več mudilo. Dobrote planinskega doma po naporni turi so vedno dobrodošle. Pa vendar vsega lepega je enkrat konec in tudi mi smo zakorakali v dolino proti avtom. Čas slovesa je obenem tudi čas načrtov ponovnega snidenja. Nasvidenje do prihodnjič. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Vsako leto čistimo, vsako leto urejamo našo okolico in poti le da nas je tistih ki se čutimo odgovorne za okolje zelo malo. Preko 150 nas je v društvu, na delovnih akcijah pa nas je zelo malo. Stalno eni in isti. Imam občutek, da se čutimo dolžne pospraviti "za sabo" kot, da sami svinjamo. Razveseljivo je to, da je vse manj nesnage na naših poteh. Ljudje, še zlasti planinci, so vse bolj osveščeni in prav je tako. Pa vendar, s prisotnostjo na akciji pokažete spoštovanje do okolja in do organizatorjev. Verjemite, če tega ne bi počeli, bi zagotovo hodili kot po smetišču, tako pa lepa okolica vpliva tudi na druge in če je nekje lepo, potem ponavadi ne odmetavamo smeti, če pa je vse polno nesnaga, potem kakšna stvar kar sama pode od nas. V upanju, da se naslednje leto vidimo v večjem številu, vas lepo pozdravljam. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Bil je prekrasen dan, ravno pravšnji za aktivnosti v naravi. In kaj je lepšega kot da skočiš na kolo in se odpelješ dogodivščinam naproti... V nedeljo 5.4.2009 se nas je ob 11.00 uri pred kozolčkom zbralo 9 zagnanih kolesarjev, med njimi tudi tri pogumna dekleta. V sončnem vremenu smo se odpeljali po glavni cesti proti Ljubljani, prek Negastrna zavili v Moravče, se naprej podali do Gradiškega jezera, ki smo ga obkrožili. Izlet smo zaključili z lahkotno vožnjo proti Blagovici, kamor smo prispeli ob 13.20 uri. Zahvalil bi se vsem kolesarjem s prvega izleta za udeležbo in upoštevanje pravil varne vožnje. Upam da se nam boste pridružili še drugi. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Načelnik: Igor Trdin

Tradicionalna planinska maša na Golčaju, na velikonočni ponedeljek. Na velikonočni ponedeljek planinci PD Blagovica vsako leto pripravljamo pohod na Golčaj, k planinski maši, ki jo blagoviški župnik Jože Vrtovšek namenja vsem planincem, pohodnikom in alpinistom za varen korak v gorah ter v spomin vsem v gorah ponesrečenim planincem. Če ste se pripravljeni z nami povzpeti iz Blagovice do cerkve na Golčaju, se nam pridružite na velikonočni ponedeljek 13. aprila 2009, ob 15:00 uri pri planinskem kozolčku v Blagovici. Pohod vodimo vodniki PD Blagovica, dodatne informacije na tel. 041/710-681 (Bojan) Zapisala: Ilija Medič

Naš letošnji občni zbor je bil malce drugačen. Za začetek smo spremenili prizorišče, saj smo se iz dvorane kulturnega doma preselili v telovadnico podružnične šole v Blagovici, ki smo jo spremenili v pravo kulturno prizorišče. Svetla, topla in predvsem prostorna dvorana je celotnemu občnemu zboru dodala povsem drugačen pridih. Ne samo ambient, ampak tudi sam potek je bil »bolj moderen«, saj smo tokrat uporabili novo tehnologijo. Naši gostje letos poročil niso samo slišali, temveč so jih lahko tudi videli. Vsako poročilo je namreč spremljala projekcija fotografi j na velikem platnu. Za pravo popestritev programa in presenečenje pa je poskrbel mladinski odsek. Mladi planinci,ki obiskujejo planinski krožek, so si domislili, da bi imeli svojo himno. Izbrali so si Kekčevo pesem, priredili besedilo, nam jo zapeli ter z njo navdušili celo dvorano. Gostje so bili vidno zadovoljni in v spominu so mi ostale besede enega od njih, da ima naše društvo »najbolj literaren občni zbor« kar jih je videl do sedaj. Te besede so mi dale vedeti, da ljudje opazijo naš trud. Tudi gospod župan, Matej Kotnik, nam je namenil nekaj vzpodbudnih besed in pohvalil naše delo. In na koncu so bili vsi zadovoljni, tudi mi. Za nami je uspešno leto, polno izpolnjenih ciljev in izpeljanih načrtov in upam si reči, da bo letošnje leto, kljub gospodarski krizi, ki nam grozi, prav tako uspešno, oziroma, če uporabim besede našega predsednika društva: »Z mojimi prijatelji boste občutili krizo le v enem segmentu, da ne boste imeli dovolj časa, da bi bili vedno z nami.« Zapisala: Maja Pustotnik, načelnica Kulturnega odseka Klikni na sliko članka in odprlo ti bo glasilo Rokovnjač v PDF

Gorsko kolesarski odsek je končno dobil tudi svoje mesto na naši internet strani. Na tej strani bodo objavljene vse novice v zvezi s kolesarjenjem, vabila na izlete in foto utrinki z izletov. V odseku se bodo trudili, da bo spletna stran dokaj redno ažurirana. K podobi strani lahko pripomorete tudi vi z vašimi predlogi in kolesarskimi članki, ki mi jih lahko pošljete na e-pošto: kolesarji.pd.blagovica@gmail.com. Več na spletni strani GKO PD Blagovica.

Nekako je postal kar tradicionalen pohod za družine v pomladanskem času. Še zlasti nam se je prikupila Primorska. Čudno pa ni prav nič, saj tu sonce ojača prve sončne žarke po dolgi zimi, ki nas potem poženejo v hrib kot martinčke. Izvir Hublja, hoja proti Otliškemu oknu ne bi bila prav nič posebna, če nas ne bi vodil najmlajši udeleženec pohoda. Kljub temu, da je imel zelo kratke nogice, je nam starejšim pošteno oznojil hrbtišča. Na grebenu nas je pozdravila starka burja s svojim žvižganjem in ogled poramide in polža je bil kar hitro mimo in že smo bili namenjeni proti našemu cilju Sinjemu vrhu. Vsi ga pač nismo dosegli, saj prijazno osebje v gostišču gostom skoraj ne dovoli, da bi ga zapustili. Avtobus nas je čakal ob glavni cesti proti Predmeji in nas odpeljal v domače kraje, kjer je zima še veselo trkala po vratih. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> zapisal: Bojan Pustotnik

V nedeljo 22. februarja smo člani Mladinskega in Kulturnega odseka PD Blagovica pripravili maškarado za najmlajše in tudi za  starejše.

Občni zbor PD Blagovica je bil letos prvič v novi dvorani (telovadnici) podružnične šole Blagovica. Več z občnega zbora pa si lahko preberete v naslednjem rokovnjaču, ki izide 27. februarja.

Tradicionalni zimski pohod Golčaj - Špilk, ki je bil letos 18.01.2009, je bil tudi letos dobro obiskan, saj se je pohoda udeležilo 44 pohodnikov. Pohod so vodili vodniki Miro Podbelšek, Anica Podbelšek, Marjan Cerar, Peter Urankar, pomagala pa sta še Viki Urankar in Aleš Podbelšek. Pohod je bil res zimski, saj je bilo dovolj snega, le škoda, da je proti koncu bilo nekaj padavin in megle iz Senožet proti Blagovici. Start je bil ob osmi uri zjutraj, pohodniki pa so se v Blagovico vrnili okrog štirih. Več o izletu si lahko pogledate v naši foto galeriji >> Zapisal: Aleš Podbelšek

Ko pride mesec december, vsi ljudje hitijo okraševat svoje domove in okolico. Vse lučke na drevesih, okraski po mestu in pisane izložbe nas opomnijo, da je tu praznični mesec. Tudi v Planinskem društvu Blagovica smo želeli slediti temu prazničnemu vzdušju, zato smo se odločili, da izdelamo prav posebne okraske. Tako smo se v soboto, 20. 12. 2008, zbrali mladi planinci, da bi izdelali okraske, s katerimi bi okrasili naše sobe. Razdelili smo potrebščine in material, dali še zadnja navodila in pričeli ustvarjati. Da je bilo vzdušje bolj praznično, pa so nas iz ozadja spremljale božične melodije. Izdelali smo prisrčne pingvinčke ter snežene kepe in vse to obesili na smrekovo vejico. Da bi pričarali pravo pravljično idilo, smo vejico še poškropili s snegom. Bili smo tako zelo zatopljeni v delo, da smo celo pozabili na malico in šele ko so začeli prihajati prvi starši, smo začutili, da so naši želodčki nekam prazni. Pa nič zato. Smo si pa potem skupaj s starši privoščili malico in sok. Kot pravi planinci smo na koncu za seboj pospravili in se nato vsak s svojim izdelkom veselo vrnili domov ter z njim polepšali sobo. Kmalu tudi fotografije z delavnic v galeriji! zapisala: Maja, načelnica kulturnega odseka

<< Začetek < | 2009 | 2008 | 2007 | > Konec >>
 

Stran 1 od 3