Letošnjega zimskega pohoda se je udeležilo 69 pohodnikov. Prišli so od vsepovsod, stari znanci, tako kot tudi novi. Osmim vodnikom je bil edini cilj varno in v kar najboljšem vzdušju pripeljati pohodnike nazaj na zborno mesto v Blagovico. Okoli 26 km dolg pohod, kondicijsko naporen se je začel v megli, vendar nas je za vztrajnost že po 200 višinskih metrih nagradilo jutranje sonce pod Golčajem. Obetal se je čudovit zimski dan. Na Golčaju smo naredili gasilsko sliko, potem pa urno odkorakali Dolinam naproti. Med potjo smo novincem razlagali katere kraje, cerkve in hribe vidimo na naši poti. Nekatere je orientacija malo izdala, vendar smo bili na mestu vodniki in vse varno popeljali naprej. Topel čaj na Dolinah nam je ogrel dušo in srce, nam dovolil, da se nadihamo svežega zraka, vendar romantika ni trajala dolgo, pred nami je bilo še 2/3 poti. Prometna cesta Ljubljana – Celje, največja nevarnost na naši poti je bila hitro za nami in že smo se znašli na makadamski cesti v smeri proti Lipovcu. Široka cesta omogoča sproščen pohod, ki poteka ob prijetnem klepetu tako, da izgubiš občutek za čas in kar na enkrat se je pred nami pojavil Lipovec. Tu smo zapustili markirano pot in se podali na greben proti bivaku na Špilku. Vročina se je stopnjevala, še zlasti, ko smo se strmo vzpenjali proti najvišjemu vrhu občine, proti Špilku 957 m. Sledil je počitek, slikanje, ker pa smo vedeli, da nas na Kekcu čaka topel čaj in prijazen oskrbnik, smo kar hitro zapustili vrh. Žigosanje knjižic, klepet, nato pa še zadnji del poti, spust v Blagovico. Po šestih urah se je ena od udeleženk oglasila »baterija je skoraj prazna« in v smehu smo takoj vedeli v katerem grmu tiči zajec. Končno Blagovica, skoraj 7 ur hoje, utrujeni a vendar dobro razpoloženi smo se ustavili na zadnji postaji v Blagovici pri »Bzelu«, ki nam je kot vsako leto postregel z okrepčilom.